Možganska kap je po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Možganska kap – en sam trenutek v življenju prizadetega, se spremeni v vseživljenjsko skrb in iskanje rešitev v vsakdanjem življenju.
Možganska kap je tretji vzrok umrljivosti in prvi vzrok invalidnosti pri odraslih. Posledica možganske kapi ni le nezmožnost hoje in uporabe roke, saj lahko prizadene govor, razumevanje, pisanje, branje, spremeni osebnost, ukrade spomin, povzroči težave z vidom, sluhom, hranjenjem, odvajanjem, hudo utrudljivost in pogosto depresijo. Možganska kap ne spremeni življenja samo bolnikom, ampak tudi svojcem in skrbnikom. Ocenjujejo, da se bo zaradi staranja prebivalstva, število na novo obolelih v naslednjih 20 letih povečalo za 34 %. Zaradi boljše oskrbe in zdravljenja je možnost preživetja večja, kar na drugi strani pomeni tudi večje število oseb z različno stopnjo prizadetosti. V Sloveniji jo letno doživi več kot 4.000 ljudi, od tega 30 % v delovnem obdobju. Smrtnost zaradi možganske kapi je pri nas okoli 15 %. 40 % preživelih ima zmerne, 15 % do 30 % pa hujše težave pri funkcioniranju. Več kot polovica jih potrebuje pomoč pri izvajanju osnovnih dnevnih aktivnosti. Večina obolelih (70 do 85 %) se vrne v domače okolje.
Evropski dan osveščanja o možganski kapi vsako leto obeležujemo na drugi torek v maju. Letos je to 12. maj. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo (CVB) Slovenije se vsako leto povežeta v skupni akciji – simboličnim pohodom bolnikov po možganski kapi in osrednjo prireditvijo na Prešernovem trgu v Ljubljani. To je letos preprečila epidemija virusa korona. Društvo za zdravje srca in ožilja se je zaradi ukrepov, ki jih je potrebno upoštevati v času epidemije, odločilo za ozaveščanje po drugačni poti, brez druženja ljudi. Organizirali bomo virtualno srečanje strokovnjakov s področja vaskularne nevrologije, s področja srčno-žilnih bolezni in dostop do vsebin omogočili mnogim, ki bodo to želeli, tudi novinarjem, da bodo prenesli informacije po Sloveniji.
Plakati GROM pa bodo po vsej državi ozaveščali o prepoznavanju možganske kapi in ukrepanju, če do nje pride.
Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM:
G – govor (prizadet govor)
R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)
O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza)
M – minuta (takoj pokliči 112)
Ukrepati je treba hitro in pravilno. Ne smemo čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center.
Društvo za zdravje srca in ožilja je lani v centru Ljubljane izvedlo ulično anketo, preko katere je ugotavljalo poznavanje možganske kapi. Kar 65 % jih je vedelo, da možgansko kap preprečujemo z zdravim načinom življenja od mladih nog dalje in poznavanjem dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi. 81 % jih je vedelo, kaj pomeni GROM, 87 % je vedelo, katero telefonsko številko morajo poklicati in 78 % je vedelo, katere podatke moramo po telefonu povedati reševalcem. Tako je bilo jeseni v Ljubljani, trudili se bomo, da bodo rezultati še boljši, pri kar največjemu številu ljudi.
Več ljudi bo znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele. K temu bodo zagotovo pripomogle tudi delavnice o možganski kapi za dijake na slovenskih srednjih šolah. Tudi tu pozivamo šole, da se obrnejo na Društvo za zdravje srca in ožilja, ko bodo želele, da izvedemo delavnico tudi pri njih, za njihove dijake.
Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja. To velja vedno in za vse. Tudi v času epidemije, ki jo imamo se kaže kot zelo pomembne dejavnik, ki krepi odpornost našega organizma, da se uspešneje zoperstavi virusu in njegovemu učinku na telo: ne kaditi, znati se moramo sproščati in omiliti stres, vsak dan se vsaj 30 minut gibati, vzdrževati telesno težo, jesti več sadja in zelenjave, omejiti vnos soli, maščob in sladkorja. Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja, npr. kontrolirati krvni tlak, krvne maščobe in krvni sladkor ter srčni utrip.
